četrtek, 26. februar 2015

22

Pa naj bo tole še zadnji blog v tem kratkem februarju, ki naj bi minil bolj kot ne v znamenju učenja, ampak po pravici povedano bolj ni. Trije izpiti pod streho, rezultate zadnjega še čakam in ne dočakam, čeprav sem skoraj 100% prepričana, da ga bom še enkrat ( in tudi zadnjič) pisala junija.
V ponedeljek se je začel nov semester s tem pa tudi cel kup novih obveznosti. Tako na faksu kot pri drugih stvareh. Čaka me sedem predmetov ( brez izpita iz prvega semestra), vendar samo pri dveh ali celo enem izpit. Bo pa zato semester toliko bolj nor, ker bo ogromno sprotnega dela, ki mi je sicer ljubše kot učenje, a res ne vem kako bo to šlo skupaj z mojimi desetimi + dejavnostmi. Ampak cilj je vse narediti čimprej in ob tem kar se da, uživati. Od pisanja reportaž, komentarjev, pripravljanja radijske reportaže, delanja statistične naloge (tega me je najbolj strah), bo semester več kot zanimiv. ;)
V mislih pa imam tudi že nekaj novih projektov, dogodkov in načrtov, ki upam, da se razvijejo po pričakovanjih. Sem namreč človek, ki se v nekaj zapiči, je zato pripravljen marsikaj narediti in upa na najboljše, vendar imam v sebi vedno tisti majhen glasek, ki me drži na realnih tleh in mi govori, kaj pa če ne uspe? Ostali pravijo naj ne bom tako negativna, sama pa pravim, da pač nočem biti prevelik optimist, saj se mi zdi, da lažje preživim poraz, če nisem preveč prepričana, da mi bo nekaj uspelo, kot pa, če bi bila prepričana, da mi bo. Sanjam in močno upam, ob enem pa ostajam na realnih tleh in se zavedam, da pač vedno vse ne more biti kakor sem si zamislila.

Še pesem, ki mi trenutno ne gre iz glave: Taylor Swift - 22 Sicer mi nekaj malega še manjka do 22, ampak se pa nekako tako počutim. ;)

Pa nekaj slik iz zadnjih par dni
Primerno za dolge ponedeljke


Eddie si je zaslužil oskarja za vlogo v filmu Teorija vsega
Pobeg na obalo



ponedeljek, 16. februar 2015

Drunk in love. No. Drunk. Just drunk.



Vsekakor je za mano zanimiv konec tedna. Semester imam skoraj povsem zaključen ( z izjemo enega izpita, ki mi bo najverjetnje ostal za naslednje izpitno obdobje, ampak kanček upanja še obstaja), predvsem pa mi bo ta vikend ostal v spominu predvsem zaradi super preživetega sobotnega večera.

Moj najljubši praznik poleg božiča je zagotovo pust. Obožujem, da se za en dan lahko prelevim v drugo osebo ter sem nekaj drugega in res se ne spomnim leta, da se ne bi našemila. Ko sem bila mlajša, sem bila za pusta dimnikar, Pika Nogavička, zdravnica, hudiček, v srednji šoli pa vampirka, hipi, Lady Gaga in šolarka. Že lansko leto pa sem si zbrala kostume za pusta in noč čarovnic. Odločila sem se, da bom en dan Marilyn Monroe, drug dan pa Audrey Hepburn. In ker sem bila Marilyn za noč čarovnic, sem bila tako za pusta Audrey, ki mi je po kostumu precej ljubša, saj ne vsebuje srbeče lasulje, s katero sem videti kot transvestit in visokih pet. Pustovali smo kar v domačem pubu in lahko rečem, da sem bila pred začetkom kar malo skeptična kako bo to videti, vendar smo se na koncu imeli super, z izjemo tega, da je bil moj kostum mogoče malo preveč eleganten. ;)

Sem imela pa v soboto tudi takšen dan, da sem približno dvakrat popolnoma ponorela. Kot vsi vemo je bilo v soboto tudi valentinovo, nekaj dni prej je končno v kino prišel pričakovani film leta 50 odtenkov sive, Peter Prevc pa je postavil nov rekord. In ko sem že stotič slišala in prebrala vse to, sem znorela. Prevcu res privoščim ta sijajen podvig, ampak ja mati ni mi treba trikrat povedati, da je skočil četrt kilometra, sem prebrala na vseh spletnih portalih in slišala tvoj navdušen krik. Pa to še ni bil tak problem. Najbolj na živce mi je šlo stalno objavljanje tega kako je končno prišel v kino ta dolgo pričakovani film. Ne ne bom ga šla gledat in ne nisem prebrala knjige, ki je za moje pojme preveč izražala neko prevlado moškega nad žensko. Predvsem pa film baje ni preveč blesteč in je očitno takšno navdušenje predvsem zaradi veliko oglaševanja  ( mogoče sem zgrešila poklic?) Valentinovo pa sploh ni vredno omembe. Če imaš nekoga rad, mu to povej vsak dan, ne pa da praznuješ ta najbolj skomerciliziran praznik, ki smo ga seveda prevzeli od koga drugega kot Američanov.

Lep pozdrav od zafrustrirane samske punce, ki ne mara valentinovega, 50 odtenkov sive in se ji ne da več učit. 

sobota, 7. februar 2015

Enjoy the little things.

Po dveh tednih izpitnega obdobja, ki sta minila super hitro, imam odpisane tri  izpite, dva narejena, rezultate enega še čakam, eden pa me čaka še zadnji teden, trenutno pa sem si vzela par dni pavze, da se malo odklopim in se potem učim še za zadnje stvari. Sicer bi bila pavza še boljša, če se ne bi že stotič to zimo prehladila in zunaj ne bi bilo pol metra snega, sama pa bi raje ležala nekje na plaži s koktejlom v roki. Me pa danes čaka še najboljša večerja v domači Jesharni in pa žurka s sošolci iz osnovne šole, jutri pa grem po skoraj pol leta končno malo pogledati slovensko obalo, kjer verjameš ali ne, snega ne poznajo. Današnji blog pa o vseh pozitivnih stvareh, ki mi pričarajo nasmeh na obraz in pa vseh tistih negativnih, ki jih sicer ne maram, a moje življenje naredijo bolj pestro. ;)

                                             Pozitivne stvari, ki mi pričarajo nasmeh na obraz:

  • Jutranje sonce, ko odgrnem zavese. 
  • Nova čokolada. 
  • Ko začnem brati novo knjigo in sem kar naenkrat že na stoti strani, čeprav sem komaj začela. 
  • Ko po dolgem času ponovno vidim svoje prijatelje. 
  • In druženje s prijatelji. 
  • Ko ležim na ležalniku oblečena le v kratke hlače ter zgornji del kopalk in nimam nobene skrbi na svetu. 
  • Ko se moja ogromna družina zbere na kupu, 
  • Ko vidim svoje starše nasmejane.
  • Ko odpišem zadnji izpit. 
  • Ko prebrem dober blog ali pa samo najdem čudovit citat. 
  • Prvi skok v morje, po dolgi zimi. 
  • Vožnja z avtombilom ( hahha prišla sem od "ne bom delala izpita" do "obožujem vožnjo z avtom")
  • Pomlad in poletje ter vse povezano s tema dvema letnima časoma ( toplota, sonce, lahna oblačila)
  • Novo oblačilo. 
  • Krožnik poln hrane, ko sem lačna.
  • Spoznavanje novih ljudi.
  • Načrtovanje potovanja.
  • In potovanje samo.
  • Nepričakovan kompliment.
  • Ko nekomu ponudiš pomoč in se ti zahvali.
  • Ko se ti nekdo nasmehne brez razloga.
  • Ko vidim svoje ime podpisano pod prispevkom.
  • Ko ustvarim nov blog, o katerem že dolgo časa razmišljam.
  • Moji kratki lasje, čeprav mi večino časa štrlijo v vse smeri, ampak jih ne bi zamenjala za dolge. 
  • Ko mi zmanjkuje časa za vse stvari.
  • Ko najdem novo pesem in jo stokrat poslušam, dokler je ne znam na pamet.
  • Ko že stotič pojem eno in isto pesem na karaokah.
  • Smeh brez razloga.
                                                 Negativne stvari, ki me nervirajo:


  • Zima in vse kar je povezano z njo. (sneg, mraz, kidanje, mokre noge, prehlad)
  • Ko mi nekaj, kar si želim že dolgo časa, ne uspe.
  • Ko porabiš preveč svojega časa za osebe, ki tega niso vredne.
  • Da ljudje čez čas začnejo izkoriščati tvojo pomoč.
  • Ko se moram spravit učit, čeprav se mi ne da. ( okej vedno. :D)
  • Da preveč "jamram".
  • Ko imam občutek, da nisem dovolj dobra.
Pa sigurno bi se še kaj našlo, ampak se trenutno ne spomnim.